Svetovni dan kave: zanimivosti in dejstva o kavi

Če si danes že spil kavo, si svetovni dan kave verjetno praznoval, še preden si vedel, da ga praznujemo. 1. oktober je mednarodni dan kave, namenjen eni najbolj priljubljenih pijač na svetu, pa tudi ljudem in delu, ki stojijo za vsako skodelico.

Zakaj praznujemo svetovni dan kave?

Čeprav so različne države svoje dneve kave praznovale že prej, so se članice Mednarodne organizacije za kavo (ICO) leta 2014 odločile za skupen datum. Prvi uradni mednarodni dan kave smo tako praznovali 1. oktobra 2015.

Vir: Kava v Zrnju No.9 Caffe

Za tem datumom pa se skriva več kot le dober razlog za dodaten espresso. Namen dneva je opozoriti tudi na dolgo pot, ki jo kava naredi, preden pride do naše skodelice. Od gojenja in obiranja kavnih češenj do njihove obdelave, transporta, praženja in na koncu priprave.

Dejstva o kavi, ki jih verjetno še nisi poznal

Kavo pijemo skoraj vsak dan, a se za njo skriva precej nenavadnih zgodb. Od Beethovna, ki naj bi za vsako skodelico preštel natanko 60 kavnih zrn, do časov, ko je bila kava celo prepovedana. Tukaj je nekaj zanimivosti, s katerimi lahko naslednjič presenetiš še koga ob kavi.

• Kavno zrno pravzaprav ni zrno. Kava raste kot plod, ki mu pogosto pravimo kavna češnja, kavna zrna, ki jih poznamo, pa so pravzaprav semena v njeni notranjosti.

• Beethoven naj bi za svojo kavo uporabljal natanko 60 zrn. Skladatelj je bil znan kot velik ljubitelj kave in naj bi za pripravo posamezne skodelice celo prešteval kavna zrna.

• Kava je bila nekoč tudi prepovedana. Na Švedskem so jo leta 1746 prepovedali, omejitve pa niso zajele samo kave. Oblasti so prepovedale celo pripomočke za njeno pitje, vključno s skodelicami in krožniki.

• Brazilija pridela več kave kot katera koli druga država. Že dolgo je največja svetovna proizvajalka kave, med največjimi proizvajalkami pa sta tudi Vietnam in Kolumbija.

• Kave niso vedno pili. Preden je postala pijača, naj bi ljudstva v vzhodni Afriki kavne plodove mlela, jih mešala z živalsko maščobo in uživala kot hrano.

• Robusta ima praviloma precej več kofeina kot arabika. Zato pri izbiri močne kave v zrnju ni pomembna samo stopnja praženja. Veliko razliko lahko naredi že razmerje med arabiko in robusto.

• Temneje pražena kava nima nujno več kofeina. Močan, grenak okus hitro povezujemo z več kofeina, vendar intenzivnost okusa in količina kofeina nista ista stvar.

• Tudi brezkofeinska kava vsebuje nekaj kofeina. Pri dekofeinizaciji se odstrani velika večina kofeina, vendar "brez kofeina" praviloma ne pomeni, da ga v kavi ni prav nič.

• Največja skodelica kave je vsebovala skoraj 27.000 litrov. Guinnessov rekord je bil postavljen decembra 2022 v Mehiki. Za pripravo ogromne skodelice so porabili 300 kilogramov kave.

• Sveže pražena kava ni nujno najboljša takoj po praženju. Zrna po praženju še nekaj časa sproščajo CO₂, zato potrebujejo čas, da se stabilizirajo. Prav zato pri naši kavi v zrnju po praženju počakamo približno sedem dni, preden jo zapakiramo.

• Lepa crema še ne pomeni nujno dobrega espressa. Na njeno količino in obstojnost vplivajo svežina, priprava in tudi sestava kave. Robusta na primer običajno pripomore k izrazitejši cremi kot arabika.

Kar veliko zgodb in posebnosti za nekaj, kar večina od nas zjutraj pripravi skoraj brez razmišljanja. Naslednjič, ko boš čakal na svoj espresso, boš vsaj vedel, da je bilo nekoč treba kavo skrivati, Beethoven pa bi medtem verjetno še vedno štel svojih 60 zrn.

Kaj nam pravzaprav prinese skodelica kave?

Večina nas zjutraj ne pije kave zato, ker smo prebrali raziskavo o kofeinu. Pijemo jo, ker nam pomaga začeti dan, ker nam je všeč njen okus ali preprosto zato, ker je postala del naše rutine.

Tisti občutek, da smo po prvi skodelici nekoliko bolj budni, pa ni samo v naši glavi. Kofein deluje na centralni živčni sistem in lahko začasno poveča budnost ter zmanjša občutek zaspanosti. Harvard T.H. Chan School of Public Health navaja tudi, da lahko manjše do zmerne količine kofeina povečajo budnost, energijo in sposobnost koncentracije.

Zato ni nič nenavadnega, da kavo povezujemo z začetkom delovnega dne, učenjem ali kratkim odmorom, ko koncentracija že nekoliko popušča. Seveda pa espresso ne more nadomestiti spanca. Če si spal štiri ure, tudi dvojni espresso tega ne bo spremenil. Lahko pa ti pomaga, da se nekaj časa počutiš manj zaspanega in bolj zbranega.

Kava pa ni samo kofein. V njej najdemo tudi številne naravno prisotne rastlinske spojine, med drugim polifenole. Dolgoročno uživanje kave raziskovalci povezujejo tudi z nekaterimi pozitivnimi zdravstvenimi učinki, vendar to še ne pomeni, da je kava zdravilo ali da jo moramo piti zaradi zdravja.

Morda je njena najbolj preprosta korist precej bolj vsakdanja: tistih nekaj minut, ko se ustaviš.

Včasih je to prva jutranja kava, še preden se zares začne dan. Drugič kratek odmor med delom, espresso po kosilu ali kava z nekom, ki ga že nekaj časa nisi videl. Za mnoge je postala majhen vsakodnevni ritual, pri katerem niso pomembni samo učinki kofeina, ampak tudi vonj sveže zmlete kave, priprava in na koncu prvi požirek.

In verjetno je ravno kombinacija vsega tega razlog, da se kave naslednje jutro znova veselimo.

Zakaj ista kava nima vedno enakega okusa?

Če si kdaj isto kavo pripravil na dveh različnih aparatih, si verjetno opazil, da rezultat ni bil popolnoma enak. Okus v skodelici namreč ni odvisen samo od tega, katero kavo v zrnju izbereš. Veliko vlogo imajo tudi mletje, količina uporabljene kave, temperatura vode in način priprave.

Že majhna sprememba nastavitve mlinčka lahko precej spremeni espresso. Če voda skozi zmleto kavo steče prehitro, je lahko espresso tanjši, okus pa bolj kisel. Če teče prepočasi, lahko postane preveč grenak. Zato včasih ni treba zamenjati kave ali aparata, ampak samo nekoliko prilagoditi mletje.

Razliko naredi tudi sama sestava kave. Če ti je bližje bolj nežen in aromatičen espresso, lahko poskusiš 100 % arabiko. Če iščeš ravnovesje med aromatičnostjo arabike in nekoliko izrazitejšim telesom robuste, je lahko dobra izbira mešanica arabike in robuste. Če pa imaš raje močan espresso in iščeš predvsem več kofeina, poskusi kavo z visokim deležem robuste.

Pomembna je tudi svežina. Ko kavo zmelješ, začne veliko hitreje izgubljati aromo, saj je večja površina izpostavljena zraku. Če imaš doma mlinček ali avtomatski kavni aparat, je zato smiselno zrna zmleti tik pred pripravo.

Prav to je eden od zanimivejših delov priprave kave doma. Z isto vrečko zrn lahko že z nekaj majhnimi spremembami pripraviš precej drugačen espresso. Ko enkrat najdeš nastavitev, ki ustreza tvoji kavi in tvojemu okusu, boš razliko hitro opazil tudi v skodelici.

Za konec še ena skodelica

Svetovni dan kave je samo en dan v letu, dobra kava pa je za mnoge del skoraj vsakega dne. Danes jo zato spij malo počasneje, poskusi opaziti njen okus in aromo ter pomisli na dolgo pot, ki jo je naredila do tvoje skodelice.

Morda boš pri naslednjem espressu opazil nekaj, čemur prej nisi posvečal pozornosti. Morda boš poskusil drugačna kavna zrna ali samo nekoliko spremenil nastavitev mlinčka. Če ne drugega, pa imaš danes vsaj dober razlog za še eno skodelico.

Pogosta vprašanja o svetovnem dnevu kave

Kdaj je svetovni dan kave?

Svetovni oziroma mednarodni dan kave praznujemo 1. oktobra. Mednarodna organizacija za kavo (ICO) je ta datum določila leta 2014, prvi uradni mednarodni dan kave pa je potekal 1. oktobra 2015.

Zakaj praznujemo svetovni dan kave?

Svetovni dan kave je namenjen praznovanju kave, hkrati pa opozarja na ljudi in delo, ki stojijo za vsako skodelico. Pot kave se začne pri pridelovalcih in obiranju kavnih češenj ter nadaljuje skozi obdelavo, transport, praženje in pripravo.

Kakšna je razlika med arabiko in robusto?

Arabika je običajno bolj aromatična in vsebuje manj kofeina, robusta pa ima praviloma več kofeina ter izrazitejši in močnejši okus. Razmerje med njima zato pomembno vpliva na okus, intenzivnost in značaj kave v skodelici.

Ali ima temneje pražena kava več kofeina?

Ne nujno. Temnejše praženje lahko ustvari močnejši in bolj grenak okus, vendar to ne pomeni avtomatično več kofeina. Na količino kofeina vplivajo predvsem vrsta kave, količina uporabljene kave in način priprave.

Zakaj sveže pražene kave ne uporabimo takoj?

Kavna zrna po praženju sproščajo ogljikov dioksid oziroma CO₂. Zato jim običajno koristi nekaj časa za razplinjevanje in stabilizacijo pred pripravo. Pri No.9 Caffè kavi po praženju pustimo približno sedem dni, preden jo zapakiramo.

Kaj najbolj vpliva na okus espressa?

Na končni okus vpliva več stvari: izbira kavnih zrn, svežina, stopnja mletja, količina kave, temperatura vode in sama priprava. Zato lahko tudi iz iste kave z različnimi nastavitvami pripraviš precej drugačen espresso.

Vesel svetovni dan kave! ☕